Marmeljada 2011 v Postojni

Druženje v pristnem skavtskem duhu

Postojno so v soboto, 2. julija, in nedeljo, 3. julija, preplavili skavti iz Primorske regije. Tam je namreč potekalo srečanje vseh primorskih skavtov, ki nosi naslov Marmeljada. Ime Marmeljada izhaja iz angleške besede jam, kar pomeni marmelada. Sočasno je besedica jam okrajšava za jamboree. Tako se imenujejo srečanja skavtskih organizacij na regionalni, nacionalni ali svetovni ravni. Marmeljada poteka vsaki dve leti v različnem kraju na Primorskem, kjer delujejo skavti tudi med letom. Pred Postojno je potekala leta 2009 v Cerknem. Postojna je letos Marmeljado gostila že drugič. Marmeljada ima vedno tudi geslo, ki je vzgojnega in simbolnega značaja. Letošnje geslo je bilo Voda na mlin – za boljši svet. Vsak posameznik je predstavljal kapljico. Te so se skupaj združile v vodo, ki je pognala mlin. To je bilo lepo prikazano na uvodni slovesnosti, ko so se skavti približali mlinu s svojo plastenko vode in nalili požirek ali dva v skupen sod. Mlin, ki so ga pognali, je prinesel veliko pozitivne energije, da bi lahko skupaj gradili boljši svet, saj je že sam ustanovitelj skavtov Baden Powell poudaril, da morajo skavti pustiti svet za seboj nekoliko boljši, kot so ga prejeli. Župan občine Postojna Jernej Verbič je mladim skavtom položil na srce, naj se vedno trudijo ustvarjati za boljši svet.

Srečanja se je udeležilo več kot 350 skavtinj in skavtov z vseh koncev Primorske: od obale do goratih predelov. Iz zamejstva je tokrat šlo na Marmeljado, kljub naporu nekaterih tržaških voditeljev, da bi se srečanja udeležili, le deset goriških skavtov.

Najmlajši, volčiči in volkuljice, so svet spreminjali na boljše tako, da so zbirali na različnih lokacijah v Postojni plastične zamaške, ki jih bodo nato izročili družini Gala Majšlerja, šestletnega dečka s cerebralno paralizo. Otroci so zamaške spravili v pet velikih (60-litrskih) vreč za smeti. Gal je pri porodu ostal brez kisika in je zato utrpel hude možganske poškodbe. Odkar je zrasel, pa potrebujejo starši posebno vozilo, s katerim bi ga lahko peljali v vrtec in na terapije.

Izvidniki in vodnice, stari od enajst do šestnajst let, so se v soboto preizkusili v najrazličnejših veščinah: od paintballa, lokostrelstva in borilnih veščin do cirkuških spretnosti. Pozno popoldne so si iz šotork zgradili bivake, v katerih so prespali zelo mrzlo postojnsko noč. V nedeljo zjutraj so se odpravili na pot preživetja. Tam so se jim po skupinah pridružili tudi roverji in popotnice, skavti stari od šestnajst do enaindvajset let. Pot jih je peljala po postojnskih jasah in gozdovih ter čez reke in potoke. Na vsaki postojanki so se morali potruditi, da so lahko pot nadaljevali, na nekaterih delih poti pa jim ni preostalo drugega, kot da so se kar vrgli v potok.

Srečanje so sklenili v postojnski cerkvi s sv. mašo, ki jo je daroval koprski škof Metod Pirih. Skavte je nagovoril, naj se gesla Marmeljade spomnijo tudi v vsakdanjem življenju, ko bo tega srečanja konec. Vsi udeleženci so se nato podpisali na leseni mlin, ki so ga s svojo vodo zavrteli na uvodni slovesnosti. Po skupinski fotografiji so se razšli in s sabo odnesli mnogo lepih in trajnih spominov na pustolovski vikend v Postojni.

 (iz Novega Glasa)

Bee